Tavžintlietna družba gre h koncu_Una comunità millenaria è alla fine

V prejšnjim Domu smo brali, kakuo mislijo na novo organizirati našo nadškofijo an kakuo so povezali med sabo stare dekanate, de bi cerkvene oblasti pokazale, kakuo imajo v rokah ojè an znajo pejati lepuo uolè po njivah naše cierkve. Za jo jasno poviedati, tuole je samuo dielo računalniku, kompjuterju, zak’ pravi problemi an prave potriebe naših far imajo drugo podobo an s tolo miero na dobé nobedne podpuore, če ne v številkah. Tuole je samuo zemljepis, ki daje nova imena staremu, a na parnese nobenega vidnega rezultata. Seviede, de je oblast parsiljena na tele ukrepe, zak’ je strašnuo padlo število duhovniku an nie videti pred nami rešitve. Zatuo lahko zastopimo, zakì do reforme parhaja, četudi muoramo še ankrat potarditi, de pravi problemi ostajajo neriešeni an novi pa hujšajo položaj. Kateremu svečeniku se moremo parporočiti, de se zjasnì nebuo tudi za nas? Zak’, kar se je začelo, ima zgodovinski pomien an daje konac tavžintlietni družbi, ki je nastala pod Staro Goro. Narpriet muoramo pomisliti prù na tuole. Iz zemljevida se zbriše naša cerkvena skupnost an se pozabe na našo posebno značilnost, zak’ nas bojo utopili v veliko furlansko družbo, takuo de nobedan nas na bo spoznu vič. Kar so napravili na političnim puoju, želé prenesli tudi v cerkveni. Do sada se nie vzdignu nobedan glas, ki bi predlagu drugačno rešiteu. Upamo pa, de bo kajšan stopu naprej an se oglasiu, kàr bo nadškof paršu predstavljat reformo v naše kraje. Že pred lieti, kadar nas je bilo Slovencu vič, smo predlagali, de bi naredil’ dekanat prù za Slovence, vsaj od Svetega Lienarta an Špietra do Viškorše an Barda. Tekrat nam nie uspelo. An sada bi se moglo misliti na tolo vižo, takuo, de bi postali adno samuo ljudstvo. Tuole vajà za politično an tudi za cerkveno ravan. 25. junija smo v Špietru predstavili italijasnski prevod romana Kaplan Martin Čedarmac an sta dva učenca dvojezične šole recitirala zadnjo pridigo kaplana. Ob projektu reforme ureditve videnske nadškofije jo na žalost muoramo nazaj ponoviti. Na vemo pa, če se bojo varnili dobri cajti, ki tudi so bli. Upanje pa morebiti na puojde za brieg. (Marino Qualizza)

Il direttore del Dom, mons. Marino Qualizza, commenta l’annunciata riforma territoriale dell’Arcidiocesi di Udine. «Diciamolo chiaramente – scrive – si tratta di un lavoro fatto solo al computer, in quanto in veri problemi e le vere esigenze delle nostre porrocchie sono altre e con il nuovo metro non avranno alcun vantaggio, se non nei numeri. Si tratta di mera geografia, che dà nomi nuovi al sistema, ma non porta ad alcun risutato concreto». Secondo il progetto, presentato ai consigli Pastorale e Presbiterale diocesani, oltre all’istituzione delle collaborazioni pastorali (una sorta di «superparrocchie», viene eliminata la forania di San Pietro al Natisone e così, sottolinea mons. Qualizza, «si mette fine a una comunità millenaria sorta all’ombra di Castelmonte».