Naši sejmi so povezava med viero an kulturo

 
 
Polietje je tisti liep cajt, ki ga zvestuo čakamo, zak' je posvečen velikim praznikam an sejmam, ki jih glih v telim cajtu moremo praznovati. Tuole je bluo posebno lieta nazaj, kadar so ljudjè hodili od adne doline do te druge, le par nogah.
Če pogledamo kolendar, videmo, de so prazniki an sejmi modro arzloženi takuo, de se na nadlegujejo med sabo, naj v Nediški, naj v Rečanski dolini. Kjek narobe je nastalo zadnje lieta, zak' so organizatorji zgubili čut duge zgodovine an medsebojnega spoštovanja.
Od Ažle do Matajura, od Barnasa do Marsina an Čenavarha, od Dolenje Mierse do Gorenjega Tarbija an od Kosce do Topoluovega an Dreke, od luja do otuberja se pametno arzvijajo naši sejmi. Na njih se zbere puno ljudì an se oživljajo parjateljstva. Rodijo se tudi nova spoznanja an, par starim, so se nastavle tudi nove družine.
Muore reči, de tele zadnje lieta so se teli prazniki ku prerodili. Zavojo dvieh rečì: nastali so pevski zbori, ki so dali novo muoč našim piesmam an parnesli navdušenje an veselje v naše vasì; potlè se je rodilo novo zanimanje za našo kulturo, ki je tardno povezana z našo zemljo an z našo viero.
Tele dvie rečì muorajo ostati tesnuo povezane, zak' v njih mi najdemo an ušafamo svojo dušo, miseu an modruost. Posebno kjer se po maši ustavejo ljudjè, zak' se parprave tudi okusno kosilo an se potlè oglasita ramonika an bas, ljudjè začnejo pieti an veselje dobi tudi navadni glas.
Par kajšnim kraju, ku par Mariji Devici v Dreki, po zaslugi kulturnega društva »Kobilja glava«, se za Rožinco parpravijo s konferencami o preteklih stuoletjah. Tuole daje ljudem parložnost, de vedo od kod so paršli an kam čejo iti.
Mi duhovniki, četudi nas je ostalo malo, gledamo se udeležiti vsi, če le se more, telih sejmu, zak' je lepuò se usafati kupe an razveseliti naše kristjane, ki so ohranili viero an upanje. Obuditi ljubezan do naših vasi an jo še buj zmočnieti, je vsakdanja an ne samuo polietna skarb vsieh duhovikov, ki žive v Benečiji.