Hvala Bogu, na solidarnost niesmo pozabili

 
 
Tudi lietos je v Benečiji malo kostanja. Golazen, ki mu pravijo Šiškalica, je zajela tudi naše kraje in napravila veliko škodo. Pa se zdi, de je v zadnjih lietah med našimi ljudmi zanimanje za kostanj močnuo padlo. Malokduo ga pobiera. Po hosteh se vidijo samuo turisti in nobednega gaspodarja, ki jih preganja, kakor se je gajalo ankrat. Takuo smo zapustili še adno veliko bogatijo.
Kostanj je ankrat imeu velik prestor v beneški ekonomiji. Zadost je pomisliti, de so ga pardielali za celo Furlanijo. Vozili so ga od vasi do vasi in zamenjali za sierak. Prestor je imeu tudi v kulturi, saj se jesenski sejmi par nas kličejo »burnjaki« in jih lepuo praznujemo tudi dona-šnji dan.
»Burjanko« so parpravli 9. otuberja v Bardu v Terski dolini, glih tist dan je biu burnjak par Mašere v sauonskim kamunu. Planinska družina Benečije vabi na svoj burnjak, ki bo v nediejo 16. otuberja v Čarnim varhu. Cieu miesac je praznik pečenega kostanja in medu tudi v Podcierkvi v kamunu Fuojda.
Te narbuj poznani Burnjak pa je tist v Gorenjem Tarbiju, ki je biu v zadnjim desetlietju prerastu v velik kulturni praznik. Lani pa so mu nespametni politiki vzeli domačo slovensko dušo in je zatuo propadu. Kaže takuo tudi lietos, saj program nie vseč ljudem. Na blogu burnjak.blogspot.com, ki ga pišejo v Gorenjem Tarbiju, so vprašali ljudje, kam bojo šli jest kostanj. 40 % jih je odguorilo, da bo šlo v Bardo, 17 % v Čarni varh, 12 % v Lig na Onejskim, 8 % v Podcierku in glih takaj v Špietar in v Gorenj Tarbij, 4 % k Mašeri.
Nie dugo liet nazaj, ki je biu v Špietre vsako saboto in nediejo velik targ kostanja, jabuk, hrušk, medu, oriehu in drugih kmetijskih pardielku. Sada ga nie vič. Od 9. do 30. otuberja so parpravli v špietraski industrialni coni par Muoste samuo praznik kostanja. Vsako nediejo ponujajo burje kupe z rebulo, jabukovin sokan in drugimi domačimi dobruotami. Tuole je vse, kar je ostalo velikega jesenskega targa v Benečiji. Se pravi, de je ostala samuo folklora. Celuo burje, ki jih pečejo, parhajajo iz drugih kraju.
Lepuo pa je, de žene od Karitas tudi lietos prodajajo sladke jedila. Kar zaslužijo, bo šlo te buogim otrokam v Južni Ameriki in te potriebnim ljudem v Nediških dolinah. Hvala Bogu v Benečiji na solidarnost niesmo še pozabili.