Boga zaries potrebujemo_Abbiamo davvero bisogno di Dio

Parbližava se božični cajt, ki smo ga vsi težkuo čakali, kàr smo bli majhani. Šele buj san ga čaku jest, kadar san vstopu v semenišče an san za Božič paršu damu, veseu ku božji angelac. Veseu zak’ sam biu doma, veseu zak’ smo vsi kupe praznovali an obhajali božične praznike. Tekrat je biu Božič edina novuost, zatuo so ble cierkve pune an smo se vsi srečevali par pounočnici an čez dan. Zaries je biu dan vsega veselja.

Tuole se je gajalo 70 liet tega an se je od tekrat sviet skor popunoma spremeniu. Vasi so se spraznile, tisti, ki so ostali materialno, stojé buojš ku njih očetje an nonoti, pa tudi cierkve nieso takuo obiskovane ku ankrat. Tuole po vsi Evropi an Severni Ameriki.

Kaže, de kristijanska viera nima vič tiste parvlačnosti, ki je napunjevala cierkve v mojih mladih lietih. Zakaj se je tuo zgodilo, je znano an neznano, takuo de zdravila niesmo še ušafali, de bi ozdravili od tele boliezni, saj takuo se zdi viernim ljudem.

Prù vierni ljudje mislejo, de posebno donas potrebujemo Božiča, zak’ smo zgubili ne samuo telesno zdravje, pa še buj duševno.

Če pomislimo le na kratkim, kuo gredo rečì, videmo,de je sviet obarnjen nazaj an nie pravega merù, ne samuo kjer so vojske, a tudi kjer jih nie, an vseglih ljudje nieso veseli. Vsak vide po televiziji, kaj se gaja v naših miestah, kì ljudì zgudì življenje zavojo nasilja, sovraštva.