V saboto, 26. ženarja, smo molili sveto mašo za rancega g. Lovra Petriciga, na trideseti dan njegove smarti. Bla je naša dužnuost se zmisniti tistega duhovnika, ki je skarbeu, de nastane maša po slovensko tudi v Špietru. Grede pa, nam je paršlo v pamet, de bi lietos naši častitljivi Čedarmaci, tuo je monsinjorji Birtig, Cracina an Gujon bi štieli 110 liet, sa’ so se rodili lieta 1909, kakor msgr. Succaglia. Njim muoramo se parluožiti g. Laurenciga, ki liet bi jih zašteu 111. Lietos je tudi 130, odkar se je rodiu, in 60 liet, odkar je umaru g. Antonio Cuffolo. Teli so naši stebri, ki so daržali vesoko zastavo našega ljudstva, v hudih cajtah, posebno kadar je bla lieta 1933 prepoviedana slovenska besieda v cierkvi. Na pozabimo se, kar so muorali prenesti v drugi svetovni vojski an še, tuole pa je čudno, po končani vojski, kadar se je zdielo, de bi svoboda dala veselo življenje vsiem. Naši so se muorli braniti še po sodiščih, takuo ki se je zgodilo msgr. Cracini, ki je bojevito branu naše pravice. Glih takuo je skor ratalo msgr. Gujonu, zavuoj precesije svetega Marka. Nazadnjo se je riešu brez večjih težav an z njim tudi g. Zuanella. Birtig an Laurencig sta ostala buj na varnem. Ona dva sta kupe z g. Cencigem pa 53 liet odtuod ustanovila naš časopis Dom. V začetku novega lieta imamo par sarcu nadaljevati dielo naših predniku an ga posvetiti dobremu naših ljudì, v znanju, kulturi, vieri, zgodovini an v vsakdanjih uprasanjih, ki so dielo, družina, vasi, teritorji an okolje, de življenje, pametno an veselo življenje, se zmočneje par nas an za nas. Saj, prù v začetku lieta, v Čedadu an v Tolminu, smo še ankrat predstavili an zaštieli naše želje, naša parčakovanja predstavnikom oblasti obieh kraju meje, zak’ na smiemo pozabiti, de smo tarduo povezani okuole Matajura. Spomin naših vriednih duhovniku muora postati tudi muoč an upanje, da bi ju živieli vsaki dan. Prù zato, zak’ se zbieramo vsako saboto vičer par sveti maši kaže, de vse kar mislemo, ima močne korenine, zak’, takuo ki prave stara moliteu, se vse naše dielo začne par Bogu, gre skuoze naše roke an se varne spet k Bogu, zak’ v njim dobi popuno veljavo an vriednost. V tem je tudi naše veselje. (Marino Qualizza)
Nell’editoriale del Dom del 31 gennaio, mons. Marino Qualizza, ricorda che quest’anno ricorrono i 110 anni dalla nascita dei monsignori Valentino Birtig, Angelo Cracina, Pasquale Gujon e Zaccaria Succaglia, i 111 anni dalla nascita di don Mario Laurencig, i 130 anni dalla nascita e i 60 anni dalla morte di don Antonio Cuffolo. “Il loro ricordo sta diventando forza e speranza”, scrive mons. Qualizza.
Spomin postaja muoč an upanje_Il ricordo sta diventando forza e speranza
Nell’editoriale del Dom del 31 gennaio, mons. Marino Qualizza, ricorda che quest’anno ricorrono i 110 anni dalla nascita dei monsignori Valentino Birtig, Angelo Cracina, Pasquale Gujon e Zaccaria Succaglia, i 111 anni dalla nascita di don Mario Laurencig, i 130 anni dalla nascita e i 60 anni dalla morte di don Antonio Cuffolo. “Il loro ricordo sta diventando forza e speranza”, scrive mons. Qualizza.
Deli članek / Condividi l’articolo
Zadnje novice
Ultime notizie
Tromeja v fotografski razstavi_Tromeja, mostra fotografica
Natečaj za memeje v rezijanščini_Concorso per meme in resiano
Izšel je Slovit 1/2024 _ È uscito lo Slovit 1/2024
Za boljše zdravstvo, prevoze in šolstvo_Idee per sanità, trasporti e istruzione
Garmak, Fabello: »Prostor mlajšim!«_Grimacco, Fabello: «Forza giovani!»
»Maunik trail« ni muha enodnevnica_«Maunik trail», progetto oltre lo sport
Gospod Alberto Zanier za Rezijo_ Don Alberto Zanier per Resia
»Kinderalm« za sposobnega upravitelja_Il Kinderalm per una gestione capace
Za turistični potencial Kozlovega roba_Per il potenziale turistico di Kozlov rob
Ne spreglejte Doma z dne 15. 3._Primo piano sul Dom del 15/3