Kupe s Slovenijo smo tudi mi postali bolj svobodni

 
 
Dne 25. junja Slovenija praznuje dvajst liet novega rojstva ku neodvisna daržava, pride reč, de je postala ku Italija an druge europske daržave popolnoma samostojna. Ku vsako rojstvo tudi za Slovenijo je bilo težko an nevarno, de se otrok pogubi, že priet ko pride na dan. Vemo, kuo so bli težki tisti dnevi, zak Srbija, ki je mislila, de predstavlja celo Jugoslavijo, se je uparla slovenski neodvisnosti, četudi tuole je bilo parpravljeno z referendumom, takuo ki je ustava predvidevala. Po malo dni borbe je Slovenija postala svobodna daržava, priznana od drugih evropskih daržav an začela hoditi s svojimi nogami.
Za nas Slovence, ki živimo na drugi stran meje, je biu an je tele dogodek velikega an izrednega pomiena, zak s Slovenijo smo postali tudi mi vsaj nomalo bolj svobodni.
Končala se je tudi za nas tista dolga varsta liet, ko je bilo zelo težkuo za nas priznati an jasno poviedati, de smo Slovenci, zak tuole se je zdielo kot zatajitev naše zvestobe Italiji. Še ankrat se je pokazalo, kakuo so spletene razmiere za nas an kuo je težkuo zastopiti, de narod je 'na rieč an daržavljanstvo (cittadinanza) je pa druga.
Zatuo tela slovesna oblietnica ima velik pomien za nas, za Italijo an Slovenijo. Pomien je v tem, de smo začeli an muoramo nadaljevati v medsebojnim spoznanju an spoštovanju. Zdi se, de je šla za brieg tista pamet, ki je daržala živo sovraštvo, tisti strah, de nas ponesejo v Siberijo an se je začela pokazovati starpnost, razumevanje, pogovor an medsebojno spoznanje. Par nas skor povsierode smo pokazali, de Benečija so slovenske tla, povezane z cielo Evropo an tuole se kaže v dvojezičnih tablah pred naših vaseh. Nie vse, a nie nič.
V našim prestoru imamo takuo veselo an lepo zadevo, de bomo pomagali našim rojakam spoznati njih identiteto an de bomo le naprì uprašali Italijo an Slovenijo, de zastopeta naše probleme an naše zahteve.
Smo v tajšnim položaju, de moremo točiti iz studenca dvieh kultur, če na pozabemo naše izvirne an de bomo gledali z veliko ljubeznijo na naš narod an gradili dobre odnose z našim slovenskim narodom. Ko Sloveniji voščimo lepo življenje v družini evropskih narodov, naj na pozabe tudi na naš majhan benečanski narod.